O polnjenju in umiku

O čem govori to poglavje?

Ta poglavje govori o modrosti zmernosti in umika. Opozorilo je: ko nekaj doseže vrhunec, je nevarnost vztrajanja večja od koristi. Polnjenje do roba vodi v razlivanje, ostrina konice v lomljivost. Zlato in čast, ki ju nabereš, težko ohraniš, če postaneš ošaben. Resnična modrost je vedeti, kdaj umakniti se potem, ko je delo opravljeno.

Kako se nanaša name?

Pogosto se zaletim v željo po vedno več — več uspeha, več priznanja, več varnosti. Ta prerokba me spominja, da vsak vrhunec nosi v sebi seme padca. Včasih se najtežje umakniti ravno takrat, ko stvari najbolje tečejo. Kako težko je priznati, da je dovolj, in prepustiti prostor drugim.

Kaj naj storim danes?

Danes bom opazoval, kje želim še več, in se vprašal: kaj bi pomenilo, da je tukaj dovolj? Namesto da bi dodal, bom poskušal kaj odvzeti — morda kakšno obveznost, pričakovanje ali skrb, ki ni resnično potrebna.