Chapter 2
Svet vse ve za lepoto
Original
故有无相生，难易相成，长短相较，高下相倾，音声相和，前后相随。
是以圣人处无为之事，行不言之教；万物作焉而不辞，生而不有，为而不恃，功成而弗居。夫唯弗居，是以不去。
Prevod
takrat se pojavi grdota;
svet vse ve za dobro kot dobro -
takrat se pojavi hudobija.
Zatorej sta bitje in ne-bitie drug drugemu izvor,
težavnost in lahkota se dopolnjujeta,
dolžina in kratkost se razodevata,
višina in globina se vzpostavljata,
zvok in tišina se usklajujeta,
začetek in konec se sledita.
Zato modriec deluje z nedejavnostjo,
uči z molkom;
vse stvari nastajajo in jih ne zavrača,
rodijo se in jih ne lasti,
delujejo in se ne zanašajo nase,
uspeh dosežejo in se nanj ne opirajo.
Le ker se nanj ne opira, mu nikoli ne uide.
Globoki razmislek
O čem govori to poglavje?
To poglavje kaže, da so nasprotja soodvisna - lepota definira grdoto, dobro definira zlo. Modriec razume to enotnost nasprotij in zato živi v nedejavnosti (wu wei), kar pomeni delovati v skladu s tokom, ne pa se boriti proti naravi stvari.
Kako se nanaša name?
Ujemam se v past dihotomij: to je dobro, ono je slabo; ta pot je prava, druga napačna. A resnica je v ravnovesju. Ko sprejmem, da se nasprotja dopolnjujejo, se sprostim in preneham nepotrebno trpeti.
Kaj naj storim danes?
Danes bom, ko bom zaznal nasprotje ali konflikt (znotraj sebe ali zunaj), poskušal videti drugo stran. Kje je luč v temi? Kaj me grdoba uči o lepoti? Kje je priložnost v težavnosti?
Sorodna poglavja
Moj razmislek
What does this chapter inspire in you? How will you apply it?